Zdravje v Bolgariji
Bolgarija ima zdravstveni sistem, ki prehaja iz centraliziranega, komunističnega obdobja v decentraliziran, zavarovalniški sistem. Država se sooča z visoko stopnjo umrljivosti in nizko incidenco virusa HIV, čeprav neuradna plačila zdravnikom ostajajo pogosta.
Zdravstveni kazalniki
Bolgarija je imela leta 2015 tretjo najvišjo stopnjo umrljivosti v Evropi, in sicer 708 na 100.000 prebivalcev. Štiri evropske regije z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi bolezni obtočil so bile v Bolgariji. V začetku tega tisočletja so bili glavni naravni vzroki smrti bolezni srca in ožilja (najpogosteje se kažejo v možganski kapi), rak in bolezni dihal.
Država je imela zelo nizko stopnjo pojavnosti virusa humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Čeprav je bila leta 2003 ocenjena stopnja pojavnosti manjša od 0,1 odstotka prebivalstva, se je v začetku leta 2000 število novih poročil o primerih vsako leto povečalo. Leta 2005 je bilo prijavljenih približno 86 novih primerov, kar pomeni, da je bilo uradnih primerov približno 600, v prvi polovici leta 2006 pa je bilo prijavljenih 58 novih primerov. V letu 2010 je bilo 1.160 HIV-pozitivnih oseb.
O zdravstvenem sistemu
Kot nekdanji satelit Sovjetska zveza je Bolgarija imela svoj zdravstveni sistem: model Semashko. Za ta sistem je značilen državni monopol, kjer poteka centralizirano načrtovanje in financiranje zdravstvene sfere. Zasebnih struktur za zagotavljanje zdravstvenih storitev ni bilo. Zdravstvenih zavarovanj ni bilo; sistem je bil financiran neposredno iz državnega proračuna, plačan za vzdrževanje, splošno dostopen in brezplačen za bolnike.
Bolgarija je začela s splošno reformo svojega zastarelega zdravstvenega sistema, podedovanega iz komunističnega obdobja, šele leta 1999. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se zasebne zdravniške prakse nekoliko razširile, vendar se je večina Bolgarov zanašala na javne klinike iz komunističnega obdobja, medtem ko so plačevali visoke cene za posebno oskrbo. V tem obdobju so se nacionalni zdravstveni kazalniki na splošno poslabšali, saj je gospodarska kriza znatno zmanjšala financiranje zdravstva.
Naslednji program zdravstvene reforme je uvedel obvezno zdravstveno zavarovanje zaposlenih prek Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje (NHIF), ki od leta 2000 plačuje postopoma naraščajoči delež stroškov primarnega zdravstvenega varstva. Zaposleni in delodajalci plačujejo vedno večji, obvezen odstotek plač, s ciljem postopnega zmanjševanja državne podpore zdravstvenemu varstvu. Zasebna zdravstvena zavarovanja imajo le dodatno vlogo.
Decentralizacija in bolnišnice
Sistem je bil tudi decentraliziran, tako da so občine odgovorne za lastne zdravstvene ustanove, do leta 2005 pa so primarno oskrbo zagotavljali zasebni zdravniki. Decentralizirana je tudi farmacevtska distribucija.
Glede na anketo, ki jo je leta 2015 izvedel EuroHealth, je bila Bolgarija med evropskimi državami, v katerih so najpogosteje poročali o neuradnih plačilih zdravnikom.
V začetku tega tisočletja se je bolnišnični sistem znatno zmanjšal, da bi se omejila odvisnost od bolnišnic za rutinsko oskrbo. Pričakovano članstvo v Evropski uniji (2007) je bilo glavna motivacija za ta trend. Med letoma 2002 in 2003 se je število bolnišničnih postelj zmanjšalo za 56 odstotkov na 24.300. Vendar se je hitrost zmanjševanja v začetku leta 2000 upočasnila; leta 2004 je delovalo približno 258 bolnišnic, v primerjavi z ocenjenim optimalnim številom 140.
- Bolgarija je imela v letu 2015 tretjo najvišjo smrtnost v Evropi.
- Zdravstveni sistem je prešel iz državnega monopola v decentraliziran, zavarovalniški model.
- O neuradnih plačilih zdravnikom najpogosteje poročajo v Bolgariji.
- Število bolniških postelj se je med letoma 2002 in 2003 zmanjšalo za 56 odstotkov.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0